Vzemi si čas ...

Redki so dnevi, kot je današnji, ko si upam in si lahko vzamem čas zase in za moje najljubše prijateljice (no, vsaj za nekatere izmed njih, ker je dan vseeno prekratek za vse sončke v mojem življenju). Ko grem na kosilo s P., ki mi prežene slabo vest, ker sem prešpricala predavanja; ko z L. poležavava vsaka v svoji postelji in postajava vedno bolj zaspani, pa ima vseeno voljo, da me posluša v nedogled; ko se s C. sprehajava ob Dravi in pogovarjava o toliko stvareh ... in mi v Europarku v vsaki tretji trgovini ob vstopu in izstopu piska alarm, ker v Big Bangu nimajo pojma, kako odstraniti tiste varnostne zadevice ... In ko po dolgem času spet malo klepetamo s T. in skupaj preživimo njen odmor za malico v McDonald'su. (Dragi moji, upam, da se nam uspe ta teden res dobiti in predebatirati vse od A do Ž.)

Pretekli tedni so bili precej burni in psihično naporni, zato želim vse pustiti za seboj, kar pa ni tako preprosto, ker se vedno najde kdo, ki odpre delikatno temo. Kako preprosto bi bilo izbrisati vse neljube spomine in živeti le od lepih ... A potem se verjetno ne bi zavedala, kako čudovito je pravzaprav življenje.

P.S.: Zaljubljena sem v potke in kotičke ob Dravi.

Vse najboljše!

V življenju so ljubezni, ki zmešajo glavo, čute, duha in srce;
med vsemi pa je ena, ki ne zmede,
ampak prodre v globino
in ta umrje edino le z bitjem,
v katerem se je zakoreninila.

Danes praznuje On.
Vse besede so pravzaprav odveč, ker so želje v srcu in jih poznava oba.

Vse najboljše. :*

Nov začetek

Vsak konec je začetek nečesa novega, neponovljivega in edinstvenega. Neka stvar se konča - pravzaprav ni niti tako zelo pomembno, kaj imam v mislih - obenem pa se začne novo obdobje, brez določenega dogajanja in z nekimi novimi stvarmi, brez ljudi, ki smo jih pustili za seboj, in z novimi obrazi, ki jih spoznavamo in so nam vsak dan bliže. Težko je končati, a včasih pač moramo izbrati tisto odločitev, ki ni po godu večini - je pa najboljša za nas same. Včasih moramo biti egoisti in enkrat za spremembo misliti nase. Tudi ta moj nov začetek je težak, a vseeno se ob menjavi okolja počutim veliko bolje; postala sem svobodnejša in manj obremenjena s stvarmi, ki so le izguba časa. Ali je to res prava odločitev? Ne vem. Vem pa, da se ne bom nikoli spraševala, kaj bi bilo, če tega ne bi storila ... In nikoli si ne bom očitala, da nisem vsaj poskusila narediti nekaj boljšega.

* * * * * * * * * * * * *

Danes zjutraj si je svoje mesto v naši (širši) družini priboril Voranc. Čeprav malo prezgodaj ... A važno je, da je zdrav, močan in pogumen. Za mlado družinico je to začetek novega, vznemirljivega življenja, polnega otroškega smeha in joka, kašic, igračk, polulanih in pokakanih pleničk ... :)

Darji ...

Drevo, mogočno, da ga ne objameš z rokami, vzklije iz drobnega semena.
Tempelj, višji od devetih nadstropij, zraste iz prgišča ilovice.
Potovanje, dolgo tisoč milj, se začne z enim samim korakom.
(Taoistična modrost)

Vse druge besede so odveč ... Naj bo tvoje življenje polno drobnih čarobnih stvari & čudovitih ljudi!