Odkar mami tu in tam dobi kako vstopnico v nagradni igri, postajam kulturejša. Ok, priznam, da gre kdaj pa kdaj denar za vstopnice tudi iz mojega žepa. Danes naju je Večer "častil" z dvema vstopnicama za baletno predstavo Hrestač.
Včasih se mi zdi, da se preveč oklepam spominov na preteklost. Kot da bi se bala, da naslednji trenutek prinaša nov val neznosne bolečine, zato raje živim v spominih in sekundo za sekundo podoživljam staro bolečino in razočaranje. Zdi se mi, da je na nek čuden način tako lažje. Nek del mene verjetno uživa v tej bolečini, ker me le-ta dela človeško. Drug del mene pa si želi, da bi me nekdo posadil na stol, me priklopil na vsetiste žičke in mi izbrisal vse grde in neprijetne spomine.
Ampak ... Vsa preteklost, vsi spomini - tako dobri kot slabi - so oblikovali to, kar sem. Sploh želim kaj spremeniti?
Danes je v moji glavi vihar spominov in čustev. Ni vse namenjeno le današnjemu dnevu spomina na tiste, ki jih ni več med nami, pa vseeno ... Eni izmed teh oseb sem še posebej hvaležna za vero - vame.